|
VODIK DAJE ŽIVLJENJE
Premalo
vodika vodi v utrujenost, depresijo in hormonsko neravnovesje!
Odkrita pot v pomlajenje
Danes vsakdo
ve, da telo za življenje potrebuje kisik; v novejšem času posvečajo veliko pozornosti zdravljenju s kisikom.
Mnogi pa še vedno ne vedo, da potrebujemo vodik v enaki meri kot kisik. Kisik v živih sistemih omogoča izgorevanje
vodika, pri tem pa se sprošča energija, ki telesu omogoča delovanje.
Raziskave so pokazale, da človeško
telo shranjuje vodik v tkivih. Ko se staramo, lahko izčrpanje tkivnih zalog vodika povzroči številne simptome
starostnih dogajanj. Pripelje lahko do subklinične dehidracije, kajti kot kaže, vodik sodeluje pri hidraciji celic.
Med
simptomi izčrpanja vodikovih zalog so kronična utrujenost, depresija, hormonsko neravnovesje in želodčne
težave. Tkiva, v katerih primanjkuje vodika, postanejo toga in izgubijo prožnost. Dehidrirane kite in mišice
se lažje pretrgajo, dehidrirane kosti pa postanejo krhke. Izguba pljučne prožnosti povzroči pomanjkanje
kisika. Če si znova napolnimo zaloge vodika, lahko olajšamo številne takšne motnje, nastale zaradi njegovega
pomanjkanja.
Vodik
Morda je prenos vodika manjkajoči člen v verigi znanih vzrokov staranja
in s tem tudi nosilec skrivnosti pomladitve.
Vodik predstavlja 90 odstotkov snovi v znanem vesolju; helij predstavlja
dodatnih 9 odstotkov. Vsi ostali elementi odtehtajo le preostali 1 odstotek. Glede na razširjenost vodika bi pričakovali,
da o njem vemo vse, kar je sploh mogoče, v resnici pa šele zdaj odkrivamo njegov pomen v živih sistemih.
Vodik
daje življenje
Pravzaprav veliko pove že njegovo ime: »vodik« = tvorec vode. Vsi dobro vemo, da je voda,
ki je temelj življenja, zgrajena iz vodika in kisika. Natančneje: voda nastane, kadar vodik zgori s kisikom. Kot
produkt telesne presnove nastaja čista voda. Ko v naših celicah izgoreva vodik, se sprošča energija, ki
omogoča delovanje telesa.
Živi sistemi vsebujejo številne kemične posrednike, ki prenašajo
informacije in sproščajo presnovna dogajanja. Znanost nenehno odkriva nove posrednike. Najnovejši odkriti kemični
posrednik je dušikov oksid. Imenujejo ga tudi peti posrednik. Le malo ljudi pa ve, da je v živih sistemih končni
informacijski posrednik vodik.
Nobelov nagrajenec Albert Szent-Gyorgyi, odkritelj vitamina C, je odkril, da je v živalskih
tkivih velikanska količina vodika. V različnih organih se kopiči v različni količini. Zaporedje kopičenja
(od največjega do najmanjšega) je: jetra > črevesje > ledvice > srce > pljuča > vranica.
V
jetrih je kopičenje vodika največje, v vranici najmanjše. To je zanimivo, če upoštevamo, da so jetra
glavni obrambni organ. Za svoje detoksifikacijsko delovanje potrebujejo največ antioksidantov.
Manjkajoči
člen pomladitve
Morda je prenos vodika manjkajoči člen v verigi znanih vzrokov staranja in s tem
tudi nosilec skrivnosti pomladitve. Ko se staramo, nam celice dehidrirajo, naše zaloge vodika pa se izčrpavajo.
A prav zaloga vodika celice varuje pred poškodbo s prostimi radikali. Skoraj vsi raziskovalci dolgoživosti soglašajo,
da so za staranje krivi prosti radikali.
V medicini je dolgo obstajal nerešen paradoks, da je kisik vir vsega
življenja in hkrati glavni vzrok staranja. Velikanske napore vlagajo v iskanje kombinacije močnih antioksidantov,
ki bi obvladovali ali odpravljali okvaro celic zaradi prostih radikalov.
Vodik je morda manjkajoča polovica enačbe
življenja. Vodik varuje celice pred oksidativno okvaro s prostimi radikali, pa tudi - med zgorevanjem s kisikom - zagotavlja
energijo, kar je druga polovica enačbe.
Edino, kar je skupno vsem antioksidantov je, da so vir vodika. Vodik je
prvobitni antioksidant. Je tudi vir protonov za nastajanje ATP. ATP ali adenozintrifosfat je biokemična energijska baterija,
ki telesu zagotavlja skoraj vso energijo. Končni cilj uživanja hrane je nastajanje ATP, ki bi ga zato lahko imenovali
"življenjska valuta".
Vodik je najlažji in najmanjši znani element. Znanost ve, da naše telo vsak
dan porabi približno četrt kilograma čistega vodika samo za tvorbo ATP.
Vodikov ciklus
Vsi
smo že slišali za ogljikov ciklus v biologiji. Gre za ciklus, v katerem rastline izrabljajo sončno svetlobo
in vodo za ustvarjanje ogljikovih hidratov in drugih hranilnih snovi. Tako nastale snovi za prehranjevanje uporabljajo živali:
"sežigajo" hrano, ki so jo sintetizirale rastline. Živali izdihavajo ogljikov dioksid, ki ga vsrkajo rastline. Rastline
nato uporabijo ogljik za ponovno izdelavo ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob - te snovi pa spet služijo
za živalsko hrano.
Ogljikov ciklus pa bi prav lahko preimenovali v "vodikov ciklus". V novejšem času
Je bilo izdanih več patentov za postopke, ki izkoriščajo zmožnost rastlin, da uporabljajo sončevo
infrardečo svetlobo za razgraditev vode (H 2O) v vodik in kisik. Rastline "izdihavajo" kisik v atmosfero, vodik pa spajajo
z ogljikom, pri čemer nastajajo ogljikovi hidrati, be1jakovine in maščobe. Pred kratkim. so znanstveniki uspeli
prestreč vodik, preden se spremeni v hrano. Tako pridobljeni plin je mogoče uporabiti za pogon avtomobilov!
Rastline
sintetizirajo ogljikove hidrate, be1jakovine in maščobe tako, da nalagajo vodikove in ogljikove atome kot klobuke
na stojalo za klobuke. Ogljikovi hidrati vsebujejo enako količino ogljika, vodika in kisika. Rečemo lahko, da so
vsa naša živila primarni viri vodika. Tako vidimo, da je življenjski ciklus res ciklus vodika. "Sežiganje
vodika" je skrivnost življenja.
Prosti vodik, ki se sprosti iz ogljikovih hidratov, be1jakovin in maščob,
se prenese v mitohondrije v procesu, ki mu pravimo "vodikov čolniček"; mitohondriji ga uporabijo za izdelavo ATP.
Med tem dogajanjem vodik zgori s kisikom in sprosti energijo. Končni produkt izgorevanja vodika je voda. Ta se odstrani
iz telesa in jo navsezadnje spet porabijo rastline, ki jo razcepijo s fotosintezo in znova pridelajo ogljikove hidrate, beljakovine
in maščobe.
Zgornji opis bioloških dogajanj je seveda poenostavljen, da bi si lahko nazorneje predstavljali
osnovo vodikovega ciklusa, vendar je vsekakor očitno, da življenjsko energijo uravnava izgorevanje vodika.
Albert
Szent-Gyorgyi je v eni svojih knjig zapisal: "Vezava vodika na molekulo pomeni, da je ta molekula dobila energijo. Ker sta
elektron in proton v vodiku vezana le rahlo, z vezavo vodika pravzaprav dodamo elektron."
V bioloških sistemih
potujejo vodik in elektroni v parih. Če ta kombinacija naleti na pozitivno nabit prosti radikal (ki je škodljiv
za celice), lahko vodik z njim reagira in ga nevtralizira ter tako prepreči nadaljnjo okvaro celic.
Koristna
uporaba vodika
Mogoče je, da je vodik tisti prvobitni in končni antioksidant.
Novi postopki omogočajo,
da je lahko vodik celicam. na razpolago, ne da bi se moral najprej vezati na hrano. Tako lahko deluje kot uničevalec
prostih radikalov in hkrati kot vir za tvorbo ATP.
Ker so vodikove vezi "lepilo", ki povezuje molekule v dvojni vijačnici
DNK, bi jih morda bilo, mogoče aktivirati in jim dodati energijo. Dobro je znano, da vijačnica DNK s staranjem izgublja
prožnost in postaja vse bolj toga. Ena hipoteza pravi, da to spreminjanje morda omejuje število delitev, ki so jih
zmožne naše celice. Trenutno se celice v človeškem telesu lahko razdelijo približno 50-krat, preden
je njihova sposobnost razmnoževanja izčrpana.
Mag. Iztok Ostan - Objavljeno v reviji Misteriji, junij
2002
|
